Zamislite si: nekdo je pri vas zaposlen sedem let. Dober delavec, zanesljiv, pozna podjetje od znotraj navzven. In nekega dne pride in pove, da bi si vzel tri mesece odmora. Ne zapusti vas – le počiva. Pa mu to odobrite?
Večina slovenskih delodajalcev bi na tem mestu najprej pogledala v zakon, nato v HR pravilnik in nazadnje skomignila z rameni. V tujini pa ta isti scenarij vse pogosteje konča z enim stavkom: »Seveda. Kdaj greš in kdaj te pričakujemo nazaj?«
To je sabbatical. In čas je, da se o njem pogovorimo resno.
Kaj sploh je sabbatical?
Beseda izhaja iz hebrejske »šabat« – sedmi dan počitka. V akademskem svetu je sabbatical dolgo pomenil leto odmora za profesorje vsakih sedem let dela – čas za raziskovanje, pisanje, potovanje. Danes pa ta koncept prihaja v poslovni svet in se hitro širi onkraj univerz.
V praksi gre za daljšo plačano ali delno plačano odsotnost z dela – navadno od enega do šestih mesecev – ki jo delodajalec ponudi dolgoletnim zaposlenim kot nagrado za zvestobo in naložbo v njihovo dolgoročno motivacijo. Zaposleni v tem času dela ne opravlja. Ni na bolniški. Ni na rednem dopustu. Je preprosto – odsoten. Z blagoslovom delodajalca.
Številke, ki govorijo same zase
Sabbatical ni modna muha. Podatki kažejo jasno smer.
Delež zaposlenih, ki koristijo sabatical, se je med letoma 2019 in 2025 podvojil – s 3,3 % na 7,1 %. Posebej izrazit je trend med mlajšimi generacijami: med zaposlenimi med 27. in 34. letom je bil v začetku 2025 delež tistih na sabbaticalu najvišji med vsemi starostnimi skupinami.
Med večjimi organizacijami danes sabatical kot benefit ponuja že 53 % podjetij. Zakaj? Ker fluktuacija boli. In boli v denarnici. Strokovnjaki opozarjajo, da ko postaviš strošek sabbaticala ob strošek iskanja, zaposlitve in uvajanja novega delavca, postane sabatical »popolnoma logična odločitev«. Sploh glede na to, da razlog za odhod zaposlenih le redko tiči v plači. Gallupovi podatki iz 2024 kažejo, da sta kultura in angažiranost razlog za odhod v 37 % primerov, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pa v dodatnih 31 %. Plača in benefiti so na dnu liste – zgolj 11 %.
Kaj se zgodi, ko se zaposleni vrne?
Tukaj je stvar zanimiva. Sabatical ni le počitek – je investicija v kakovost. Medtem ko dopust začasno zmanjša izgorelost, a nima dolgoročnega učinka na zadovoljstvo z življenjem, sabbaticali dokazano zmanjšajo stres in izgorelost ter povečajo splošno dobro počutje na trajnejši ravni.
Harvard Business School profesor DJ DiDonna, ki je sedem let preučeval sabbatical, ugotavlja, da imajo sabbaticali izjemno pozitiven vpliv na mentalno in fizično zdravje, ustvarjalnost in samozavest zaposlenih – ti učinki pa se prenesejo nazaj v ekipo in organizacijo.
Ena od bolj presenetljivih ugotovitev prihaja iz izraelske raziskave: zaposleni, ki so sabatical preživeli v tujini, so se vrnili z bistveno več energije in kreativnosti kot tisti, ki so ostali doma. Vstop nazaj v redno rutino je zahteval več napora, a pridobljene koristi so bile merljive in jasne. In to ni vse. Sabatical vodstvenih kadrov je dragocenost tudi z vidika kadrovskega načrtovanja: medtem ko je ključni kader odsoten, imajo ambiciozni sodelavci priložnost prevzeti odgovornost, dokazati vodstvene sposobnosti in rasti. Sabatical je torej hkrati test organizacijske odpornosti.
Kdo to že dela – in kako?
V tujini je seznam podjetij, ki ponujajo sabatical, dolg: Intel, Adobe, PayPal, Deloitte, McDonald’s, Spotify, Airbnb, Netflix, PwC, Johnson & Johnson, American Express. Pogoji se razlikujejo – Adobe ponuja štiri tedne plačanega sabbaticala po petih letih dela, PayPal prav tako, Citibank pa do 12 tednov z 25-odstotnim plačilom po petih letih.
A tudi v Sloveniji že nekaj podjetij stavi na ta model – in eden od presenečenj prihaja iz maloprodaje. Hofer ga ponuja vsem zaposlenim po petih aktivnih letih dela v podjetju, v trajanju od enega meseca do enega leta, z 50-odstotnim plačilom. Do zdaj ga je koristilo že več kot 145 zaposlenih, povprečna odsotnost pa je bila tri mesece in dva dni. Med koristniki so bili takšni, ki so pisali knjige, dokončali študij, se naučili tujega jezika, potovali ali prenovili dom.
Lidl pa sabatical ponuja vsem zaposlenim z vsaj petimi leti delovne dobe – ne glede na delovno mesto – v trajanju do treh mesecev, v povprečju pa traja okoli dva meseca. Podjetje v tem času za odsotnega delavca plača zakonsko predpisane prispevke.
Kako je s tem urejeno v Sloveniji?
Tu pridemo do praktičnega dela – in do odgovora, ki marsikomu ni znan.
Sabatical v slovenskem pravu ni posebej urejen. Ni ga v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot samostojne kategorije. A to ne pomeni, da ga ni mogoče legalno uvesti – daleč od tega. ZDR-1 ne ureja neplačanega dopusta kot zakonsko zagotovljene pravice delavca, a ga dopušča kot sporazum med delavcem in delodajalcem ali kot ureditev v kolektivni pogodbi. To pomeni: podjetje, ki želi uvesti sabbatical, to stori s kombinacijo internega pravilnika in aneksa k pogodbi o zaposlitvi.
Kar pa je ključno vedeti: v času neplačane odsotnosti delodajalec delavca ne odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj – kar pomeni, da mora v tem času plačevati prispevke za socialna zavarovanja. Tudi zaposleni mora plačati svoje prispevke, in sicer od bruto plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
Pri delno plačanem sabbaticalu (kot ga prakticira Hofer) je situacija enostavnejša: zaposleni prejema del plače, od tega se plačajo vsi prispevki kot pri rednem delovnem razmerju.
Pravno torej ni ovir. Je pa priporočljivo, da podjetje pred uvedbo pripravi jasen interni pravilnik, ki opredeli:
– pogoj za upravičenost (npr. minimalna leta pri podjetju)
– trajanje odsotnosti (minimum in maksimum)
– pogoje plačila (neplačan, delno plačan, polno plačan)
– postopek odobritve in odpovedni rok
– pravice in obveznosti med odsotnostjo
Zakaj je to v interesu delodajalca?
Preden zaključimo, naslovimo ugovor, ki ga slišimo najpogosteje: »Kaj pa, če ugotovimo, da podjetje brez njega deluje enako dobro?«
Ta strah je razumljiv – a napačno zastavljen. Odvisnost tima od posameznega člana ni argument proti sabbaticalu, ampak argument za boljšo organizacijo. Prav odsotnost ključnega kadra je idealna priložnost, da podjetje odkrije sistemske pomanjkljivosti in jih odpravi. Resnično vprašanje je drugačno: Koliko vas stane, da zaposleni za sedem let zvestobe ne dobi ničesar posebnega? In koliko stane, ko se odloči oditi?
Podjetja, ki ponujajo sabatical, ne delajo tega iz altruizma. To počnejo, ker se splača. Zaposleni se vrnejo bolj motivirani, bolj kreativni in – kar je ključno – z občutkom, da jih podjetje ceni. To pa je danes eden najtežje dosegljivih benefitov. V Sloveniji je sabatical še vedno redkost. Kar pomeni, da podjetja, ki ga ponudijo, izstopajo. Na trgu dela, kjer so dobri kandidati deficitarni in kjer employer branding vse bolj odloča, kdo koga dobi – je to prednost, ki je vredno premisleka.
Zanima vas, kako urediti kadrovske procese ali kako se pozicionirati kot privlačen delodajalec? Pišite nam na info@rekruter.si – z veseljem prisluhnemo.
