Predstavljajte si scenarij: leto dni ste bili doma. Preživeli ste nekaj sto neprespanih noči, se naučili prepoznati pet vrst joka in razvili sposobnost, da opravite tri stvari hkrati z otrokom v naročju. In zdaj se vračate na delovno mesto, kjer imate občutek, da vas nihče ne prepozna – vključno z vami samimi.
Zveni znano? Niste sami. In predvsem: to ni znak, da nekaj ni v redu z vami.
Številke, ki povedo, da to ni osebna težava
Raziskave kažejo, da je vrnitev na delo po porodniškem dopustu ena najbolj podcenjenih tranzicij v karieri.
V eni od raziskav med 353 zaposlenimi, ki so bili odsotni zaradi materinskega ali posvojiteljskega dopusta, se je le 17 % počutilo samozavestno ob vrnitvi. Kar 70 % jih je ob tem prehodu doživljalo stres, tesnobo ali občutek strahu.
Tri od štirih mamic torej doživlja isto stvar. A ker se o tem redko govori na glas, ima vsaka občutek, da je izjema.
Zakaj je tako? Strokovnjaki opozarjajo, da nosečnost in materinstvo sprožita spremembe v možganih, ki vplivajo tudi na področja, odgovorna za samozavest in socialne interakcije. Ženska se ob vrnitvi zato pogosto počuti negotovo in potrebuje občutek pripadnosti in podpore.
Kot pojasnjuje ena od strokovnjakinj: mame so izčrpane zaradi pomanjkanja spanca, se borijo z občutki krivde glede odločitev, ki jih sprejemajo, in se sprašujejo, ali sploh še zmorejo opravljati svoje delo – vse to ob temeljnem premiku v lastni identiteti. In tu je bistvo: če ženska v tem obdobju ne dobi, kar potrebuje, bo odšla ali postala neangažirana. Če pa delodajalec to obdobje pravilno naslovi, se lahko vrne močnejša, kot je bila prej.
Kaj konkretno je težko?
Občutek, da ste “zaostali”. V letu dni se je marsikaj spremenilo. Novi sodelavci, novi procesi, nova orodja. Prvi teden se lahko počutite kot novinka v podjetju, kjer delate pet let.
Kriza identitete. Kdo sem – mama ali strokovnjakinja? Marsikatera ženska ima občutek, da mora dokazati, da je še vedno “ista kot prej”, hkrati pa se zaveda, da to ni res. In tudi ne bi smelo biti.
Krivda v obe smeri. Ko ste v službi, imate občutek, da zanemarjate otroka. Ko ste doma, imate občutek, da zanemarjate delo. Raziskave to povezujejo s tako imenovanimi togimi materinskimi prepričanji – družbenimi pričakovanji, da mora biti mama popolna v vsaki situaciji, brez dvomov, brez ambivalentnih občutkov.
Fizična izčrpanost. Tega se pogosto ne omenja, a je zelo realen dejavnik. Slabše fizično okrevanje ob koncu porodniškega dopusta neposredno povezano z bolj negativno izkušnjo vrnitve na delo. Utrujenost ni izgovor – je merljiv dejavnik.
Nova logistika. Vrtec, bolezni, prevozi, nujni klici. Vaš urnik ni več samo vaš.
Kakšne pravice imate v Sloveniji?
Dobra novica: slovenska zakonodaja je na tem področju razmeroma ugodna. Slaba novica: veliko žensk teh pravic ne pozna.
Pravica do vrnitve na isto delovno mesto. Delovnopravni položaj osebe, ki je izrabila materinski, očetovski ali starševski dopust, se po vrnitvi ne sme poslabšati glede na položaj in pravice, ki jih je imela pred nastopom dopusta. Delodajalec vas torej ne sme “prerazporediti” na slabše delovno mesto.
Pravica do izboljšav, do katerih je prišlo med odsotnostjo. ZDR-1 izrecno določa, da lahko delavec pravice, ki jih je pridobil ali so se izboljšale med njegovo odsotnostjo, uveljavi takoj ob vrnitvi na delo – delodajalec mu mora to omogočiti. Če se je med vašo odsotnostjo dvignil plačni razred za vaše delovno mesto, to velja tudi za vas.
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. To je ena najbolj koristnih in najmanj izkoriščenih pravic. Eden od staršev, ki neguje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom – najmanj polovično tedensko delovno obveznost, pri čemer ohrani večino pravic zaposlenih s polnim delovnim časom. Če starš neguje najmanj dva otroka, se ta pravica podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas lahko koristita oba starša hkrati, pri čemer skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.
Ključno: ta pravica izhaja neposredno iz zakona, zato je delodajalec ne sme odreči – ne glede na ekonomske ali organizacijske težave. Ni stvar dobre volje. Praktično se uredi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, v katerem se opredelita obdobje in število ur (npr. 20 ur tedensko oziroma 4 ure dnevno). Vlogo za plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost je treba oddati najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice, in sicer pri centru za socialno delo.
Zaščita pred odpovedjo. Novela ZDR-1 je dodala nove razloge za neveljavno odpoved – med drugim odpoved zaradi dela na domu, dela s krajšim delovnim časom ali drugače razporejenega delovnega časa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Pravica do utemeljitve pri prošnji za prilagoditev. Če delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, mu mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 15 dneh. Torej ne more zgolj reči “ne gre”.
Praktični nasveti za lažji prehod
1. Vzpostavite stik še pred vrnitvijo. Mesec ali dva pred povratkom se oglasite pri vodji ali kolegici. Ne za sestanek – za kavo. Vprašajte, kaj se je spremenilo, kdo je nov, kateri projekti tečejo. Prvi dan bo bistveno manj šokanten, če že poznate teren.
2. Ne načrtujte vrnitve na ponedeljek. Zveni banalno, a se izplača: vrnite se v sredo ali četrtek. Prvi teden bo krajši, imeli boste vikend za regeneracijo in prilagoditev, preden pride prvi polni teden.
3. Preizkusite vrtec/varstvo prej. Ne prvi dan službe. Teden ali dva prej otroka postopno uvajajte v varstvo. Tako ne boste hkrati reševali dveh velikih tranzicij.
4. Zahtevajte razgovor o pričakovanjih. V prvem tednu se z vodjo usedite in se pogovorite: kaj se je spremenilo v vaši vlogi, kakšne so prioritete, česa se od vas pričakuje v prvem mesecu. Nejasnost je gonilo tesnobe.
5. Ne obljubljajte, da bo vse kot prej. To je past, v katero pade veliko žensk – iz strahu, da bodo videti manj zavzete. Realno postavite meje že na začetku. Boljše je izpolniti realno obljubo kot razočarati z nerealno.
6. Poznajte svoje pravice – in jih uveljavljajte brez opravičevanja. Krajši delovni čas zaradi starševstva ni usluga. Je zakonska pravica. Enako velja za odmor za dojenje, če ga potrebujete.
7. Poiščite podporo znotraj podjetja. Poiščite kolegico, ki je šla skozi isto. Pogovor z nekom, ki razume, je pogosto več vreden kot katerikoli nasvet.
8. Dajte si čas. Longitudinalne raziskave kažejo, da se skrbi glede otroka sčasoma zmanjšujejo in da mame vse bolj poročajo o pozitivnih učinkih vrnitve na delo – a usklajevanje dela in zasebnega življenja ostaja izziv dlje časa. Prehod ni dogodek. Je proces, ki traja mesece.
In kaj lahko naredi delodajalec?
Ker to ni le vprašanje posameznice. Podjetja, ki ta prehod obvladujejo dobro, obdržijo izkušene, lojalne zaposlene. Tista, ki ga zanemarijo, jih izgubijo – pogosto v prvem letu po vrnitvi.
Nekaj konkretnih ukrepov:
– Stik med odsotnostjo. Kratek klic ali sporočilo vsakih nekaj mesecev. Ne o delu – o tem, kako gre. Zaposlena, ki ni v celoti izginila iz radarja, se lažje vrne.
– Strukturiran prvi teden. Ne vrzite je v globino. Načrtujte uvajanje, kot bi ga za novega zaposlenega – ker se v marsičem tako počuti.
– Mentor ali “buddy”. Nekdo, ki jo pouči, kaj se je spremenilo, in na katerega se lahko obrne z vprašanji, ki se ji zdijo neumna.
– Fleksibilnost, ki je res fleksibilna. Če jo ponujate v pogodbi, a jo v praksi kaznujete z zmanjšanjem odgovornosti, to ni fleksibilnost.
– Ne domnevajte namesto nje. Nekatere ženske si po vrnitvi želijo manj odgovornosti. Druge si želijo natanko isto kot prej. Vprašajte, ne ugibajte. Odvzem projektov “iz obzirnosti” je ena najpogostejših in najbolj demotivirajočih napak.
Za konec
Vrnitev s porodniške ni test vaše zavezanosti karieri. Je zahtevna življenjska tranzicija, ki jo doživlja večina žensk – in ki jo je z nekaj načrtovanja, jasnimi pričakovanji in poznavanjem lastnih pravic mogoče narediti bistveno lažjo.
Če ste delodajalec: obdobje vrnitve je eden redkih trenutkov, ko lahko z relativno majhnim vložkom pridobite dolgoletno zvestobo. Ali pa jo izgubite.
